Entries by urban

Mississippi Delta Blues

Morgan Freeman, veliki igralec in zaljubljenec v blues je skupaj s partnerji kupil pristni blues lokal, ki leži v mestecu Clarksdale, kjer bi naj kitarist Robert Johnson prodal dušo hudiču, da ga je ta naučil igrati kitaro na tak peklenski način. Mestece je sicer tako kot preostanek države Mississippi revno in to se vidi na vsakem koraku.

 

Zraven kluba se nahaja muzej Delta Blues – enkraten za sledbenike pravega bluesa. Muddy Waters in SonHouse sta le dve imeni glasbenikov iz tega področja. Morgan Freeman živi le slabe pol ure proč od mesta Clarksdale – v še manjšem mestecu Charleston – tako da se ga včasih celo ujame na odru ali pa za  šankom. Rojen je sicer v bližnjem Memphisu.

 

Vsekakor ponujata GroundZeroBluesClub in Clarksdale nasploh dosti bolj autentičenblues ambient kot BealeStreet v Memphisu. Južneje od Clarksdale-a leži Indianola, rojstni kraj Alberta Kinga, v katerem pa je svoja otroška leta preživel tudi žal pokojni B.B.King. Vsi pravi ljubitelji njegove glasbe se ustavite v B.B.KingMuseum& Delta Interpretive Center.

New York

New York je mesto širokih avenij, ki se vijejo iz Spodnjega v Zgornji Manhattan, ulic, ki so jih leta 1626 od domorodcev Lenape odkupili Nizozemci za borih $24. Poimenovali so ga Novi Amsterdam, ki je kmalu postal sedež mnogo večje kolonije Nove Nizozemske. Red in disciplina v mestu sta kmalu ušli z vajeti, zato je bil leta 1647 tam poslan guverner Peter Stuyvesant, da bi uredil razmere, a poskus ni obrodil sadov. Naraščajoče napetosti zaradi ”požrešnosti” nekaterih evropskih narodov po vzhodu današnjih ZDA, so pripeljale do vojne med evropskima sosedama Nizozemsko in Anglijo, v kateri je Anglija leta 1664 zmagala in svoji kroni dodala tudi Novi Amsterdam. Ta je kmalu dobil novo ime New York, v čast tedanjemu vojvodi yorškemu.

Po koncu ameriške revolucionarne vojne, v kateri si je trinajst nekdanjih kolonij priborilo neodvisnost od britanske krone, je New York za kratek čas postal glavno mesto ZDA. ”StarsandStripes” je slovesno zaplapolala nad Federal Hall na WallStreet-u, z balkona katere je leta 1789 imel slavnostni govor prvi predsednik ZDA, George Washington. Danes ameriška zastava, ki za mnoge Američane predstavlja najmočnejši simbol svobode in demokracije , ”varuje” zunanjost ene najpomembnejših ustanov v finančnem svetu – newyorške borze – presenetljivo majhne stavbe, ki vodi svetovni ples zelencev.

WallStreet, skupaj s celotnim finančnim okolišem in zrcalno svetlečimi stavbami, ki segajo v nebo, kot tudi zaslužki bankirjev in brokerjev, ki prebijajo šest in sedem mestne cifre , trume japijev in mimoidočih turistov, vas prepričajo, kot da se ravno nekaj deset metrov stran, kjer sta včasih stala znamenita dvojčka, ne bi zgodil 11. september 2001.

Spodnji Manhattan živi, utripa, na vsakem vogalu arhitekti in oblikovalci tekmujejo, čigava stvaritev bo pritegnila več pogledov, nekdanje trgovine s sladkimi dobrotami izginjajo, na njihovem mestu rastejo nove banke in finančne ustanove, v katerih se vonj po sveže zasluženih dolarjih, evrih in ostalih svetovnih valutah vije od vogala do vogala ter se na koncu pomeša med mlade, v ”stateoftheart” obleke ovite poslovneže, ki po končanem delu natakarjem v svojem priljubljenem lokalu puščajo napitnine vredne ”za prste polizat” večerje v našem glavnem mestu.

Objema finančnega mravljišča se znebimo v prijetni zeleni oazi parka Battery, ki je ime dobil zaradi topov, nameščenih za obrambo mesta in pristanišča. Z enega od pomolov odplujemo LadyLiberty nasproti, ki vas bo na LibertyIsland sprejela s šarmom francoskih dam in vam pomahala v slovo, ko si boste zaželeli soočenja s kruto zgodovino dvanajstih milijonov evropskih imigrantov, ki so pripluli v obdobju med 1892 – 1954 na EllisIsland, otok, ki je mnogim dovolil zaživeti sanje nekega drugega sveta, med njimi tudi 15 – letni Annie Moore iz Irske in njenima bratoma, ki so 1. januarja 1892 kot prvi prestopili prag svojih sanj o boljšem življenju.

Mešanica kultur, navad, jezikov, kuhinj, nam prebudi in vznemiri čute v newyorškem mikrokozmosu .China Town, kjer se ostre vonjave prepletajo z barvami, ki bodejo v oči in jih ne znamo več zmešati, kjer se na kipečem CanalStreet-u po urnem ”solariju” race, goske in, purani premažejo s sladko pekočo omako in obvisijo na stojnicah, kjer čakajo na lačna usta turistov in ostalih firbcev. Za tiste, željne raznoraznih kitajskih svaštarij, se cirkus začne v dvonadstropni blagovnici PearlRiver Mart, kjer dobite vse kar ne potrebujete. Počasi a vztrajno lovke kitajske četrti segajo tudi že po LittleItaly, kot že ime pove, italijanskem svetu kavic, testenin, nasmejanih in vztrajnih gostincev, ki vas hočejo na vsak način spraviti v svoj hram dobrot in mediteranskih okusov. Obisk LittleItaly brez kosa hrustljave, ravno prav zapečene in z vsemi mogočimi začimbami obogatene pice pri Lombardi’s ne bi bil popoln.

Jazzovsko razvajanje v enem od prvinskih ”jointov” Greenwich Village-a in West Village-a ter pohajkovanje med študenti newyorške univerze – NYU – na Washington Square-u je že obred med boemsko usmerjenimi obiskovalci New Yorka. Glasbe vam tukaj zagotovo ne bo zmanjkalo. Od Scotta Joplina, ki je s svojo MapleLeafRag postavil temelje ragtime-a, pa do DukeEllingtona in kasnejših mojstrov jazza kot so bili DizzieGillespie, Charlie Parker in drugi, ki so utrli pot današnjim klubom, polnim odličnih in nadebudnih mladih in malo manj mladih glasbenikov iz vseh koncev ZDA. Blue Note, Birdland, 55 Bar so le nekateri klubi tega okoliša, kjer vas glasbeniki s svojim čutnim igranjem odpeljejo v le njim znane svetove. Ljubitelji bluesa se lahko sprehodite naprej do 42. ulice v osrčju Osrednjega Manhattna, kjer kraljuje BluesBoy alias B.B. King s svojo Lucille. Kluba ni težko najti, saj se nahaja v samem jedru Times Square-a, do katerega lahko pridete tudi po znameniti Široki cesti ali Broadwayu, katere del, ki se križa s Times Squareo-m nosi ime TheaterDistrict, kjer že skoraj stoletje teatri gostijo zveneča imena gledaliških odrov, v zadnjem času pa tudi imena iz filmskih platen. Zadnje vroče ime je Julianne Moore, ki od 30. novembra lani nastopa v predstavi Sama Mendeza, TheVerticalHour. Torej, če ste ali boste kje v bližini, si le oglejte vročo Julliane . Utrip dogajanju na trgu dajejo tudi mladeniči in mladenke, ki vam spontano potešijo glasbene apetite in vaš korak odplešejo v svoj ritem…

Posebnost mesta so v nebo rastoče stolpnice, katerih vrhovi se v meglenih dnevih skrivajo odeti v sivo odejo oblakov. Na vogalu 34. ulice in Pete avenije stoji ponos in simbol ameriških stolpnic, mogočni in cesarski Empire StateBuilding, zgrajen v pičlih 410 – ih dneh. Odprli so ga leta 1931, le nekaj mesecev zatem, ko so odprli še eno znamenito stolpnico mesta, ChryslerBuilding, simbol avtomobilske industrije, ki so jo poimenovali po ustanovitelju Walterju Chryslerju.

Vrste pred vhodom v Empire StateBuilding nikakor niso razlog, da se ne povzpnete na sam vrh, kjer se vam z razgledne ploščadi ponuja angelski pogled na celotni Manhattan, sosednji New Jersey, Kip Svobode in ostale znamenitosti.

Dan v New Yorku lahko končate z lenobnim poležavanjem na irsko zelenih ”preprogah” nesmrtnega Centralnega parka, ki ga na vzhodni strani obdaja EastUpperSide, četrt , ki ji nekateri pravijo muzejska milja, saj se na njej nahaja nekaj najboljših muzejev v državi. The Met, kot popularno imenujejo Metropolitanski muzej umetnosti, s svojima dvema milijonoma razstavnih predmetov privlači trume turistov in ljubiteljev umetnosti.

Še malo naprej, na vogalu Pete avenije in 89. ulice se nahaja Guggenheimov muzej, ki ga je v 1950-ih letih zasnoval arhitekt Frank Lloyd Wright v sebi lastnem futurističnem stilu. V več nadstropjih si lahko ogledate mojstrovine Picassa, Kandinskega, Pollocka…

Lincoln Center, znani kulturni in predvsem glasbeni center, se nahaja zahodno od Centralnega parka, na West UpperSide, ki ga od parka ločuje avenija Central Park W. Na vogalu 72. ulice in avenije stoji Dakota, stavba z žalostno, če že ne tragično zgodbo, ki jo vsi ljubitelji Liverpoolske četverice poznate. Tukaj je namreč živel in bil na pragu svojega doma tudi umorjen John Lennon, ki je vsak prosti trenutek izkoristil za brezskrbno raziskovanje svojih misli na Jagodnih poljih – StrawberryFields – kot jih je uradno leta 1985 ob odkritju spominske plošče poimenovala Johnova vdova Yoko Ono, ki še vedno živi v tej stavbi.

Park so zasnovali že v začetku 19. stoletja, od takrat se je razširil na 340 hektarov, ponuja pa pravi odmik newyorčanov k naravi sredi betonske džungle. V parku je vredno ogleda veliko stvari, vsekakor angleški, italijanski in francoski vrtovi, sredi parka je tudi t.i. Mlečna postojanka – Dairy – od koder se lahko vsak dan napotite na voden ogled z lokalnimi vodniki. Zraven je tudi center za obiskovalce, kjer dobite načrt parka in se sami napotite na odkrivanja zelenih površin.

New York je splet mnogih zgodb. New York lahko doživljate kot vsiljive taksiste, kot strah pred neznanim, lahko vas prevzame ali ne, pa vendar. New York ima še eno prednost. Ima Michaela Bloomberga, župana mesta. Gospod Bloomberg je filantrop, mož, ki opravlja svoje delo za plačo $1 letno, je mož, ki se vozi v pisarno s podzemno železnico, je mož, ki je pripeljal New York do najvarnejšega mesta med ameriškimi velemesti in nenazadnje je mož, ki bo v naslednjih 25-ih letih someščanom podaril milijon dreves v vseh mestnih okoliših.

San Francisco

San Francisco je neverjetno mesto. In zelo različno od ostalih velemest ZDA. Če se mu sploh lahko reče velemesto, saj nima niti milijon prebivalcev. Kvadrat na koncu rta ima dobrih 10 km dolgo stranico, na treh straneh je voda, za četrto pa se vrstijo druga manj znana mesta, mogoče z izjemo Palo Alta in Silikonske doline.

Zgodovinsko gledano bi tukaj vedno moralo biti uspešno mesto,ker leži ob enem najmogočnejših naravnih zalivov na svetu – in to na nemirnem Pacifiškem oceanu. Vendar mesto sprva ni nastalo, kot pristanišče ampak kot glavna postaja Zlate in kasneje Srebrne mrzlice. In nato središče nove tvorbe na zahodu kontinenta ter zadnja postaja na trans-kontinentalni železnici, ki se je mogoče fizično res končala v Oaklandu, vendar so potniki s trajekti dopotovali do svojega dejanskega cilja.

Novi Pariz, novi New York, novi London .. karkoli so že mestni veljaki želeli narediti, naleteli so na par ovir – kot recimo valovita topografija mesta in dejstvo da se mesto vsake toliko močno strese zaradi prelomnice Sv Andreja. 1906. leta so imeli najhujšega izmed potresov zadnjega obdobja. Seveda se je mesto dogradilo na novo. Najnižji del mesta, ki leži na nanošeni zemlji, v kateri se nahajajo razbitine zapuščenih ladij, ki so pripeljale rudarje s celega sveta, nato pa kot zavržene lupine opazovale kako nepotrebne so postale ko so mladiči odrasli, je edini ki ima nekaj visokih nebotičnikov. Ravno toliko da je mesto slikovito tudi z druge strani zaliva. Čeprav razgibanost mestu dajejo predvsem grički, ki jih je na teh 120 km2 bojda dvanajst. Nekateri so bolj razvidni,nekateri manj. Recimo Telegraph Hill ima na vrhu stolp CoitTower, Nob Hill prave milijonarske rezidence, večinoma spremenjene v hotele; medtem ko ima Russian Hill nekaj neposrečenih blokov, ki bi mogoče spadali bolj v Rusijo, kot v SF. Med temi grički je ogromno raznobarvnih hišic in hišk, nekaterih umetniških, nekaterih bolj preprostih vrstnih iz obdobja ko se je veliko gradilo iz lesa, v Castru pa so pravi leseni gotski gradovi.

Vse kar se je dogajalo v in okoli mesta skozi zadnjih 100 let, od beatnikov, hippie-jev, Črnih panterjev, isto spolnih ljudi, je dalo mestu obraz naprednega liberalnega in tolerantnega mesta, kar je seveda pomenilo, da je postalo magnet za takšne ljudi iz vseh koncev ZDA.

Resnici na ljubo je zaradi svoje lege tudi magnet za drugo skrajnost – torej za velike korporacije kot so Walmart in Gap pa za vojne dobičkarje Lockheed Martin, Bechtel, NorthropGrunman … in Chevron preko zaliva v Richmondu rafinira nafto ki jo vozijo iz Iraka. Za njih bi težko trdili da gledajo na svet liberalno. Zadnje čase so blizu San Francisca, takoj za edino zemeljsko mejo kvadrata postavili svoja središča največji dve firmi iz sveta računalnikov – torej Google in Apple, v središču mesta pa so njihovi manjši bratje Twitter, Uber, AirBnB in kup drugih start-up podjetij.

Čeprav je LA filmska meka ima tudi SF par velikih igralcev kot so George Lucasove firme ILM in LucasFilm ter seveda Pixar (ki je res preko mosta v Oaklandu)

Tisti ki živijo v mestu, opevajo predvsem hrano (velik procent restavracij je družinskih in etničnih – in prehranjevalne verige so zaenkrat v manjšini), vreme in gibanje po mestu, zelene površine in morje.

Glavni problem mesta so klošarji, ki jih je res ogromno okoli Civic Centra in Tenderloina in mestna administracija ne najde ustrezne rešitve. Vsako leto so stvari slabše. Drug problem so visoke najemnine, v bistvu je mesto drago v vsakem pogledu. Ne samo cene stanovanj, tudi cene hotelskih namestitev so se v zadnjih petih letih drastično zvišale in verjetno prehitele cene v New Yorku.

Vendar je SF vseeno cool.

Sprehod po Columbus Aveniji je vsekakor doživetje in knjigarna Citylights je legendarna, tudi barčki, kavarne ki se širijo na pločnik kot v Parizu. Marina district je bolj miren in umetniški kot bližnji FishermansWharf, ki je podlegel turizmu.